|
Gospa Barbara Miklič Türk
je zapisala ....
|
Maja Plisecka
Maja
Plisecka, pogosto imenovana Prima ballerina assoluta, je ikona
baletne umetnosti 20. stoletja, saj njena bleščeča kariera plesalke in
koreografinje traja že dobrih 60 let. V zibelko ji je bil kot potomki znane
družine baletnih plesalcev položen naravni talent za baletno umetnost s
čudežnim občutkom za ravnovesje, sposobnostjo izvajanja dolgih korakov in
visokih skokov ter z neponovljivo zmožnostjo ustvarjanja fantastičnega vtisa
lebdenja. Prirojena muzikalnost, strasten temperament ter neverjetna
sposobnost izražanja umetniške duše z gibom zaokrožajo profil te izredne
umetnice.
Maja Plisecka je veliko več kot balerina - je
igralka v baletnem gledališču. Začetek njene izredne kariere sega v čas, ko
je bila takoj po zaključku šolanja na moskovski koreografski šoli leta 1943
sprejeta v ansambel Bolšoj teatra. Plesala je klasične vloge, začenši z
Odette oz. Odile in Kitri, pri čemer je razvila svoj slog. Maja Plisecka je
na oder Bolšoj teatra vnesla novo življenjsko svežino tudi z novimi, njej
posvečenimi in prav zanjo napisanimi baletnimi deli. V ospredju je vsekakor
njena vloga Carmen, s katero je zaslovela po vsem svetu in ki se je publika
spominja še dandanes. Med ostalimi vlogami, ki jih je plesala v Bolšoj
teatru, so: Myrtha, Giselle, Raymonda (1945), Zarema (1948), Agina (Spartakus,
1971), Frigija (Spartakus, 1962), Julija (1961), princesa Avrora (Trnuljčica,
1963) in Mehmena (Legende o ljubezni, 1965). Posebno pomembno poglavje v
karieri Maje Plisecke so glavne vloge v delih njenega soproga, uglednega
ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina, med katerimi velja omeniti naslednje:
Ana Karenina (1972), Nina Zarečna (Utva,1980)
in Ana Sergejevna (Dama s psičkom, 1985).
Maja
Plisecka je v letih 1983 do 1984 vodila balet operne hiše v Rimu, od leta
1987 do 1990 pa Španski nacionalni balet v Madridu. Od leta 1994 do 1998 je
načelovala svojemu baletnemu tekmovanju v St. Petersburgu, še danes pa
predseduje v žirijah svetovno znanih tekmovanj in vodi mojstrske tečaje po
vsem svetu.
Poleg vrste
odličij in priznanj, ki so ji bila dodeljena še v času nekdanje Sovjetske
zveze, je Maja Plisecka prejela zlato medaljo na festivalu v Budimpešti
(1949), nagrado Ana Pavlova pariške Plesne akademije (1962), medaljo Pro
Finlandia (1968), zlato medaljo španskega kralja za zasluge v umetnosti
(1990), Leninovo odlikovanje (1967, 1976, 1985), Ordre des Arts et des
Lettres (1984), Veliki križ španske kraljice Izabele (1991). Leta 1985 je
prejela častni doktorat na pariški Sorboni, leta 1993 pa častno profesuro
Moskovske državne univerze.
|
|
